Letošnje šolsko leto nam je naslikalo celo paleto barv, nas postavilo pred nove izzive, vprašanja, nas krepilo v samozavedanju. Šolski prostori so samevali in nemo opazovali dogajanje. Globoko v nas so tlele želje, v en glas smo si želeli, da bi bilo kot nekoč. Da šola postane spet šola, da se vrne vrvež, tisoč vprašanj, smeh … Kje smo in kam gremo? Bomo zmogli tudi tokrat? In smo …

Prebili smo se skozi novo realnost, izgubili nič koliko živčkov zaradi tehnologije. Kdo bi si mislil, da si bodo učenci kdaj tako zelo želeli nazaj v šolo, med šolske klopi. Tako smo s skupnimi močmi, prilagajanjem, kompromisi tudi to šolsko leto pripeljali do cilja in težko pričakovanih počitnic.

Za seboj bo to leto pustilo še eno šolsko glasilo, ki so ga soustvarjali učenci naše šole tako na literarnem kot likovnem področju. Vsak od nas se znajde kdaj pa kdaj v situaciji, ko potrebuje spodbudo, lepo besedo, topel objem, ljubeznivost in prijaznost nekoga … in prav tako kot mi, tudi drugi, naši bližnji, naši prijatelji, znanci, kolegi, ljubljeni … V takšnih trenutkih lahko ena drobna pozitivna misel naredi veliko. Že takrat, ko se nam nekdo prikrade v naše misli, ko nekoga pogrešamo, ko nekomu želimo nekaj dobrega, lahko z eno samo pozitivno mislijo naredimo čudeže. Kaj bi bilo glasilo brez Vas, bralcev?

Dneva ne moreš zadržati, lahko pa ga izkoristiš. (latinski pregovor)

Čim bolje izkoristite svoje počitniške dni. Se beremo spet naslednje šolsko leto.