V četrtek sta mi ati in mami pri mizi povedala, da grem na Triglav. Zelo sem se razveselila.

V petek sva z atijem odšla v Gorje k starim staršem in tetam. Želela sem si, da bi šel zraven tudi bratranec Nace. Uspelo mi ga je prepričati.

Zjutraj smo se odpravili. Odpeljal nas je ati z našim kombijem. Šli smo s Pokljuke. Na začetku sem se preveč zagnala in sem bila hitro utrujena. Nekaj časa smo hodili, ko so se atiju zataknile vezalke, zato se je spotaknil. Če ne bi hodila pred njim, bi padel.

Nekajkrat smo se ustavili, da smo nekaj popili in pojedli vitaminske ploščice. Prvi večji postanek smo imeli na Jezercih. Ustavili smo se tudi na Vodnikovem domu. Na koncu smo se po melišču vzpenjali do Planike.

Na Planiki smo kupili golaž. Tam so se pasle ovce. Zelo so bile mehke. Nekdo ji je dal hrano in je začela silita vanj.

Zelo sem bila razočarana, ko mi je ati povedal, da ne gremo do vrha. Vedela sem, da ne gremo, ker Nace ni imel plezalnega pasu. Ati me je tolažil in dejal, da ne gremo, ker ga boli noga. Bila sem jezna in žalostna hkrati.

Potolažilo me je to, da smo šli po Velem polju, kjer je pot, na kateri je jeklenica. Nace je bil privezan na atija. Ker je Nace bil utrujen, mu je ati nosil nahrbtnik. Videli smo gamse in svizce. Čez nekaj časa sta nam naproti prišla Nacetov brat Filip in njun ati Luka.

Svizci in gamsi so bili zelo lepo presenečenje, a naslednjič gremo do vrha.