Doma v vasi, 11. 7. 1785

Dragi dnevnik!

Ne dolgo nazaj sem prekinila s Tulpenheimom. Bila sem naivna in prepričana, da sem lahko del nečesa več, nečesa večjega. Želela sem postati žlahtna gospa. Oh, kako sem bila naivna. Le kako sem lahko mislila, da bo nekdo tako prefinjen in uglajen za roko prosil mene? Prav sram me je, ko pomislim na vse besede, ki jih je izrekel. Jaz pa sem bila tako zaljubljena, da sem spregledala vse laži, ki so bile izrečene iz njegovih sladkih ustnic. Ne bom lagala. Bila sem zaljubljena do ušes. Ampak, kako sem si lahko pomagala, ko pa je bil tako prijazen. Vsak bi padel v njegovo past. Ko sva bila skupaj, sem čutila metulje v mojem trebuhu. Prepustila sem se mu. Vsaka njegova beseda je bila še lepša kot ta prva. Kako sem si lahko to naredila? Nisem se le zaljubila vanj, ljubila sem ga. Vendar moram svoja čustva potisniti na stran. Ne smem prezreti vseh laži. Tulpenheim bo moral za to plačati.

Potem imam tu tudi Anžeta. Oh, Anže. Tako neprefinjen, pa vseeno tako velikega in dobrega srca. Morala bi se mu bolj posvetiti. Tako ne bi nikoli spoznala Tulpenheima. Anže je sicer v redu, vendar se na čase ne zna obnašati. Nisem popolnoma prepričana, če je poroka z njim prava odločitev. Nekateri dnevi z njim so čudovit in oh, kako je prisrčen. Pa njegov nasmeh ko tisoč sonc. Vedno me nasmeje in polepša dan. Vendar ima tudi slabe dneve, npr. danes, ko sva plesala in me je tako močno obračal, da sem slišala pokati svoje kosti. Obrati so bili tako hitri, da se mi je začelo vrteti, vendar nisem imela srca, da bi mu povedala, kaj se dogaja, saj je izgledal tako srečen.

Zmedena sem kot še nikoli prej. Anže je super, vendar moje misli še kar naprej skačejo k vsem spominom s Tulpenheimom. Najraje bi se skrila v svojo sobo in razmišljala o čem drugem kot pa samo o fantih.

Anže in oče sta se odločila Tulpenheimu nastaviti past, vendar nisem prepričana, ali bo uspela. Ukana je super, vendar je vprašanje, kako pameten je Tulpenheim in ali bo spregledal past in padel vanjo.

Izgleda, da bom to ugotovila v prav kratkem času, zato se k tebi, moj dragi dnevnik, vrnem takoj jutri.

Micka