Doma na vasi, 16. 8. 1787

Dragi dnevnik!

To ti moram povedati, ampak pazi.

Pred kratkim sem končala s Tulpenheimom. Bila sem naivna in sem verjela vsaki njegovi laži. Mislila sem, da bi lahko bila nekaj več. Res me je znal dobro sukati okoli prsta.

Srečo imam, da imam tako dobrega očeta, da mi pomaga takrat, ko sem v težavah. Vedno je tu, ko ga rabim. Rad me ima, jaz pa tudi njega.

Tu imam tudi Anžeta. Oh, ta Anže, saj je v redu, ampak včasih bi se lahko obnašal zrelejše. To njegovo osvajanje mi je zelo smešno. Rekel mi je, da sem kot smreka, hrast in roža. Hahaha, takšni so pač fantje. Vseeno ga imam rada.

Med plesom me je tako močno prijel za roko, da ne morem premikati prstov. Komaj sem dihala, tako me je stiskal, ampak kaj, vsaj trudil se je. Priznam, tudi jaz ne plešem najbolje. Lahko bi se vsaj oblekel malo bolje, vse mu je bilo preveliko. Ko bo prišel v moje roke, ga bom morala bolj hraniti, saj je cel suh.

Oče in Anže sta pripravila past za Tulpenheima. Pri tem jima bo pomagala tudi Šternfeldovka. Za to, kar je naredil, bo moral plačati najino poroko, sploh me ne zanima, koliko bo stalo. Važno je samo to, da on plača. Komaj čakam, da vidim njegovo reakcijo.

Do takrat pa me počakaj, kmalu ti povem, kaj se bo zgodilo.

Se že veselim in upam, da jim uspe.

Micka